ROMSKI MUZIKANTI V PREKMURJU - MAG. JOŽEK HORVAT-MUC
Knjiga
Mag. Jožek Horvat – Muc
G. Horvat je predsednik zveze Romov Slovenije ter direktor Inštituta za romološke študije, izobraževanje in kulturo.
25. marca 2025 je v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice potekala predstavitev knjige
mag. Jožeka Horvata- Muca z naslovom Romski muzikanti v Prekmurju.
Govornika dogodka sta bila g. Jožek Horvat in Mišo Kontrec. Pogovor je povezoval gospod Boštjan. Gostja večera pa je bila pevka ter novinarka Nina Brasseur. Med občinstvom pa je sedel še član romske zasedbe Romano Glauso.
G. Horvat na začetku predstavitve pove, da ni pisal o romski glasbi temveč o romskih muzikantih. Naslov knjige ni poimenovan Romski glasbeniki, saj mu je beseda muzikanti bolj domača. Meni, da glasba daje najbolj pristno oceno identitete. Romska glasba je v Prekmurju ustvarjalka prekmurske glasbe.
Horvat je romolog, piše o romski zgodovini, jeziku, pesmi in drugih temah. Do današnjega dne je napisal 57 knjig z različnimi temami. V Sloveniji se še nihče ni dotaknil področja romskih muzikantov, zato je napisal prej omenjeno knjigo. Pravi, da ni pisal o tem kar bi mogoče glasbeniki pričakovali. Njegove knjige slonijo na arhivskih dokumentarnih gradivih. Na razpolago je imel kar nekaj materiala. Najprej je začel brskati po svoji knjižnici, nato pa intervjuval in se povezal še s romskimi glasbeniki, kateri so prispevali tudi s slikovnim gradivom. Knjiga je zapisana v slovenščini in angleščini. Knjigo je uredila ga. T. Škerlak. Pri pisanju mu je pomagala njihova novinarka Nina Brasseur, naslovnico pa je uredila njegova hčerka Marlena. Tako je ta knjiga plod dela večih oseb.
Na dogodku pripoveduje o tem,kako se starejši spomnijo glasbenikov, ki so igrali v Čardi in Moravskih Toplicah- ti so bili legende ne samo romske, temveč tudi prekmurske glasbe. Moramo se spomniti glasbenika Jurija Horvata- Pedo, kateri je imel kvalitetne glasbenike in pristna romska glasbila. V knjigi manjkajo nekateri glasbeniki in skupine. Najprej govori o starejše nastalih skupinah in se približuje novejšim. Knjiga vsebuje stare črno-bele fotografije ter sodobne. Prekmurje je včasih spadalo pod Avstro-Ogrsko, pod vplivom madžarske, kar je vplivalo tudi na takratno glasbo.
Mikrofon prevzame glasbenik Mišo Kontrec, ki pravi; 35 let nazaj sem začel igrati z bratom ...
Igrala sta ne romsko glasbo, zato so jima očitali, češ da ne pojeta romske glasbe, kljub temu da sta Roma. Pravi, da so imeli svoj stil igranja ter pritrdi da ni igral pristne ciganske glasbe. Njihov band se je imenoval Ciganska etno skupina. Igrali so s pridihi hrvaške, madžarske in malo avstrijske glasbe. Bili so prisiljeni mešati pop in cigansko glasbo. Pravi, da če živiš samo od glasbe se moraš prilagajati trendom, kar se mu zdi žalostno. Zaveda se, da mladina nima volje poprijeti za violino, druge inštrumente in cigansko glasbo, saj v tem ne vidijo prihodnosti.
Mikrofon prevzame nazaj g. Jožek Horvat;
Muc je produciral prve Langine kasete. Kontrecu je v začetkih velel, da naj igrata romsko glasbo, saj bosta s tem uspela, kar je bilo res. Meni, da so prve Langine pesmi bile pristne, čeprav se Mišo ne strinja s tem. Romano Glauso je v današnjem času najbolj znana romska skupina v Sloveniji. Ne smemo pozabiti na skupine, ki so v Prekmurju pokazale ogromno talenta, pa tistega časa niso imele možnost za izdajo cd-jev in promocijo. Skupina Inspiracija je skupaj z Legijo obdelala cel prekmurski prostor takrat že veljavnega Magneta in Zasilnega izhoda.
Pogreša prisotnost žensk v romski glasbi. Sedaj je na sceni N. Brasseur, ne dolgo nazaj je bila M. Horvat- Mery, zdaj se pa uveljavlja mlada pevka L. Vučak.
Beseda se je predala tudi v publiko, gospodu Darku Rudašu, članu skupine Romano Glauso.
Romano Glauso so najbolj izraziti predstavniki romske skupnosti. Rudaš pravi, da so se njihovi predniki preživljali s glasbo. Danes pa s glasbo preživljajo le svoj prosti čas. Romano Glauso ohranja romski jezik, kateri se na žalost izgublja. Danes se skupini odpira tujina. Konec maja imajo 4 koncerte v Španiji, saj je njihov album bil nagrajen za najbolj avtentično romsko glasbo. V tem letu pa boste jih lahko poslušali tudi na koncertih v Ljubljani.
Anekdota o poimenovanju skupine Langa; (razlagata Rudaš in Kontrec)
Izdali so kaseto imena pa še niso imeli. Skupina bi se morala imenovati Halgato. Za promocijo so se hoteli fotografirati v gozdu,v ozadju pa za efekt dodati ogenj. Ogenj se je vnel in začeli so kričati langa! Langa pa pomeni ogenj.
Langa je zaslužena, da se je v 20ih letih romska glasba spet začela uveljavljati med nas. G. Rudaš nam zaupa zanimivost da tisti, ki je bil visok je moral igrati kontrabas, kot so to velevali včasih. Pravi da je zelo ponosen na Miša Kontreca, ki vedno znova ustvarja.
Mišo meni, da si romska glasba zasluži več pozornosti in da je popularnost danes odvisna tudi od promocije skupine. Današnja generacija, bi se lahko zopet pustila v romsko glasbo, vendar nimajo nikogar, ki bi jih potiskal in jih spodbujal v tem.
Govori g. Horvat;
Večkrat se je govorilo o ustanovitvi romske glasbene šole. V Murski Soboti je ta bila v centru mesta in je bila uspešna. Šola čez čas ni uspela. Denis Horvat- trenutno najbolj uspešen glasbeni producent, se je hotel vpisati v glasbeno šolo v Mariboru pa ga niso sprejeli saj ni imel dovolj dobrih ocen (kljub talentu za glasbo) zato se je vpisal v šolo v Grazu.
Muc pove, da lahko v romski skupnosti govorimo o dveh vrstah glasbenikov. Prvi so tisti, ki so nastopali. Drugi pa so muzikanti, ki so igrali ob priložnostih, ki so se jim ponujale naprimer igranje od vrat do vrat.
Pišejo se teksti v romskem jeziku, vendar opaža, da se danes besedila prevajajo iz slovenščine ali drugega jezika v romski jezik. Kar pa ne zveni pristno, romsko, iz srca. Ko posluša starejšo in današnjo glasbo se močno razlikujeta.
Geza Baranja je največja legenda romske glasbe pravi Muc. Njegova skupina je izdala ploščo v Budimpešti, ko pa je skupino prevzel g. Evgen Boroš starejši so pa igrali tudi na dogodku angleški princesi Ani.
Govori Nina Brasseur: “Sama ne govorim še tekoče romskega jezika, vendar se učim preko Muca in Monike. Izdala sem že en CD z romsko in slovensko glasbo, trenutno pa delam na drugem.”
Darko Rudaš ob koncu pove, da s sedanjimi muzikanti dobro sobivajo v Prekmurju. Tudi dandanes, ko so prireditve v Murski Soboti, so oni povabljeni. Romska skupnost je dobro sprejeta in preko glasbe vzpostavljajo dobre medsebojne odnose.
Mišo Kontrec je ponosen da je iz Prekmurja in meni, da je rojen na pravem mestu.
Knjige hranijo v romskem informativnem centru v Žuti kuči v Murski Soboti. Letos bo izšla knjiga o genocidu nad Romi v Sloveniji, ki je že skoraj končana. Horvat Sodeluje v romskih mednarodnih projektih. Muc je vesel, da knjige gredo do bralcev, saj je njegova odgovornost, da se o Romih bere in se jih spozna na vseh področjih.
Knjige nikoli ne prodaja. Zato lahko knjigo prevzamete v Žuti kuči v Murski Soboti. Naklada je omejena.
Romski muzikanti v Prekmurju-Jožek Horvat Muc
Izdajatelj: Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo
Za založnika: Janja Rošer, dipl. soc. del.
Ilustracija naslovne strani: Marlena H. Sandreli
Uredila: Teja Škerlak
Tisk: Tiskarna aiP Praprotnik, Murska Sobota
Naklada: 200 kos
Murska Sobota, 2024
4. aprila vabljeni na prireditev ob svetovnem dnevu Romov, ki se bo odvijala v gledališki dvorani Park v Murski Soboti. Vabljeni.
